Prijatelj, ki se že dolgo časa ukvarja z lovstvom, se je prijavil na jesensko sezono lova. Tudi naše vaško društvo je organiziralo predsezonski sestanek, kjer so razpravljali o pravilih, dovoljenjih ter skrbi za naravo. Zanj je lov ena od aktivnosti – bolj šport in zavedanje o ohranjanju ravnotežja v naravi – ne toliko zaradi streljanja, temveč zaradi spoznavanja ritualov živali in njihovega vedenja.
Navdihnjen po svojem stricu se je tudi sam prijavil kot lovec in se registriral, da ima dovoljenje za lov, hkrati pa je seznanjen z zakonodajo in etičnimi standardi. Tudi v Sloveniji je lov urejen z zakonom o lovstvu in lokalnimi lovskimi družinami. Jesenska sezona se začne septembra in traja do februarja; natančni datumi so vsako leto določeni z odločbami ministrstva za kmetijstvo in lovskimi družinami. Zato mora preveriti dovoljenje, lovske karte in oznake, da lahko lov poteka zakonito in varno. Kot vsak lovec ima tudi on ustrezno puško ter strelivo, pa tudi oblačila, ki ga zaščitijo pred vremenskimi vplivi. Navsezadnje je lov dejavnost, ki prispeva k zdravju in telesni pripravljenosti, saj sta pohodništvo in gibanje zelo pomembna. Z različnimi tečaji in izobraževanji se je naučil spoznavati habitat živali, streljati na strelišču, obvezno pa je bilo tudi varnostno usposabljanje. Tam se je naučil vsega, tudi kakšen je načrt lovišča, kako poznati teren, poti zavarovanih območij in predvsem, kje lov ni dovoljen. Spoznal je tudi pravila lovca, kako spoštovati naravo in uporabljati lovske veščine.
Popolnoma se je zavedal, da je lov tudi odgovornost do narave in živali in da ne gre za streljanje vsepovprek. Zato je veliko raje opazoval in lovil v smislu opazovanja v živo, brez pretirane želje po trofejah.